Перевод: со всех языков на все языки

со всех языков на все языки

Со всех языков на:
Все языки
Со всех языков на:
Словенский

kaj še hočete

Толкование Перевод

1 want

[wont] 1. verb
1) (to be interested in having or doing, or to wish to have or do (something); to desire: Do you want a cigarette?; She wants to know where he is; She wants to go home.) želeti

2) (to need: This wall wants a coat of paint.) potrebovati

3) (to lack: This house wants none of the usual modern features but I do not like it; The people will want (= be poor) no longer.) trpeti pomanjkanje
2. noun
1) (something desired: The child has a long list of wants.) želja

2) (poverty: They have lived in want for many years.) pomanjkanje

3) (a lack: There's no want of opportunities these days.) pomanjkanje

•

- wanted
- want ad
- want for
* * *
I [wɔnt]
noun

pomanjkanje; stiska, revščina, siromaštvo; potreba, nujna potreba, nujno potrebna (željena) stvar; (navadno plural) želja, zahteva; American colloquially iskanje, ponudba službe

for ( —ali from) want of — zaradi pomanjkanja

a longfelt want — dolgo (časa) občutena potreba

for want of s.th. better — ker ni boljšega

want of care — nebrižnost, nepazljivost

want of sense — nespametnost

want of thought — nepremišljenost

to be in want of — (nujno) potrebovati; biti brez, ne imeti (česa)

I am in want of a dress — (nujno) potrebujem obleko

he is a man of few wants — on je človek, ki se zadovolji z malim

to be in want — živeti v pomanjkanju, v revščini

to fall in want — pasti v pomanjkanje, v revščino, obubožati
II [wɔnt]
1.

intransitive verb

biti brez, ne imeti, trpeti pomanjkanje, revno živeti; obsolete manjkati; (le v sed. deležniku) pustiti na cedilu (to s.o. koga), ne ustrezati pričakovanju, ne upravičiti pričakovanj

he does not want for talent — on ni brez daru

he wants for nothing — nič mu ne manjka

he is never found wanting — nanj se lahko vedno zaneseš

he will never let me want — nikoli ne bo dopustil, da bi jaz trpel pomanjkanje

there never want discontented persons — nezadovoljneži se vedno najdejo;

2.

transitive verb

ne imeti, čutiti pomanjkanje ( for česa); potrebovati, čutiti nujno potrebo; zahtevati, hoteti, želeti, hrepeneti po

to want for — potrebovati, biti brez; American colloquially želeti, hoteti

wanted a waitress — (v oglasih) išče se natakarica

I have all I want — imam vse, kar potrebujem

I want it done — želim, da se to napravi

he is wanted by the police — za njim je izdana tiralica

she wants 2 years for her majority — manjkata ji 2 leti do polnoletnosti

it wants 5 minutes to nine — manjka ɜ minut do devetih

we want him to leave to-morrow — želimo, da (on) odpotuje jutri

this clock wants a repair (repairing, to be repaired) — ta ura je potrebna popravila

what else do you want? — kaj še hočete?

you are wanted — iščejo vas, sprašujejo po vas, potrebujejo vas, želijo govoriti z vami

you want to see a doctor — morate iti k zdravniku

you don't want to be rude — ni vam treba biti grob

you want to have your hair cut — moraš si dati ostriči lase

English-Slovenian dictionary > want
2 whatever

relative adjective, relative pronoun (any (thing(s) or amount) that: I'll lend you whatever (books) you need.) katerikoli; karkoli; kakorkoli že

* * *
[wɔtévə]
1.

pronoun

karkoli; vse, kar; colloquially kaj vendar; sploh kaj

whatever do you want? — kaj vendar hočeš?

take whatever you like! — vzemite, karkoli hočete!

whatever do you think? slang kaj si vendar domišljaš?;

2.

adjective

katerikoli; sploh kakšen; (nikalno) sploh noben

for whatever reasons — iz katerihkoli razlogov

no doubt whatever — sploh nobenega dvoma

is there any hope whatever? — je sploh kakšno upanje (kaj upanja)?

this will be no trouble whatever for me — to me ne bo prav nič motilo

no one whatever — sploh nobeden

English-Slovenian dictionary > whatever
3 service

(the ships of a country that are employed in trading, and their crews: His son has joined the merchant navy.) trgovska mornarica

* * *
I [sɜ:vis]
noun

botany (= service-tree) oskoruš, jerehika, jerebikovec
II [sɜ:vis]
1.

noun

služba, služenje; posel, delo; javna, državna služba; usluga, podpora, pomoč, ustrežljivost; nasvet; servis, namizni pribor; (po)strežba; servis, stalna služba prometnih sredstev na kaki progi; sport servis; juridically dostavitev, vročitev; dovod, oskrba (z vodo, plinom, elektriko itd.); nautical vrvice za povezovanjc koncev vrvi, da se ne trgajo; ecclesiastic maša, obred, ceremonija; plural vojska, mornarica in letalstvo

service in the field — vojna služba, na bojišču

service by publication — objava, oznanilo po tisku

active service — aktivna služba, službovanje

burial service — pogrebni obred

the Civil Service — civilne (nevojaške) službe (ustanove), civilna uprava

dessert service — pribor za poobedek

divine service ecclesiastic maša, služba božja

full (plain) service ecclesiastic péta (tiha, brana) maša

hard service — težka služba

On Her (His) Majesty's Service — (krajšava: O. H. M. S.) "uradno", poštnina plačana pavšalno (napis na uradnih pošiljkah)

marriage service — poročni obred

personal service — osebna vročitev

public services — javne službe, ustanove

secret-service money — tajni fondi

telephone service — telefonska služba

universal service — splošna vojaška obveznost

I am at your service — na uslugo sem vam

he asked me for my service — prosil me je za (mojo) pomoč

to attend service — prisostvovati cerkvenemu obredu

to be in active service — biti v aktivni službi

to be dismissed from the service — biti odpuščen iz vojske (mornarice)

will you do me a service? — mi hočete (boste) napravili uslugo?

to go to (the) service — iti v cerkev k obredu

he has great services for his country — (on) ima velike zasluge za (svojo) domovino

to hold (to conduct) a service ecclesiastic maševati

I hope it may be of service to you — upam, da vam bo to kaj koristilo

to offer (to tender) one's services — ponuditi svoje usluge

to render a service — napraviti uslugo

to see (much) service — (dolgo) služiti (službovati); imeti izkušnje (zlasti kot vojak ali mornar)

this dress has seen much service — ta obleka je bila dolgo časa nošena

to take service with s.o. — vzeti službo pri kom

to take s.o. into one's service — vzeti koga v (svojo) službo;

2.

adjective

ki je v aktivni službi; služabniški, poselski; služben, obraten, posloven

service work — socialno skrbstvo v obratu (tovarni);

3.

transitive verb technical

natančno pregledati (popraviti) ( a car avto); vzdrževati v dobrem stanju

English-Slovenian dictionary > service
4 talk

[to:k] 1. verb
1) (to speak; to have a conversation or discussion: We talked about it for hours; My parrot can talk (= imitate human speech).) govoriti

2) (to gossip: You can't stay here - people will talk!) govoričiti

3) (to talk about: They spent the whole time talking philosophy.) pogovarjati se
2. noun
1) ((sometimes in plural) a conversation or discussion: We had a long talk about it; The Prime Ministers met for talks on their countries' economic problems.) pogovor

2) (a lecture: The doctor gave us a talk on family health.) predavanje

3) (gossip: Her behaviour causes a lot of talk among the neighbours.) govorice

4) (useless discussion; statements of things a person says he will do but which will never actually be done: There's too much talk and not enough action.) besedičenje

•

- talkative
- talking book
- talking head
- talking-point
- talk show
- talking-to
- talk back
- talk big
- talk down to
- talk someone into / out of doing
- talk into / out of doing
- talk someone into / out of
- talk into / out of
- talk over
- talk round
- talk sense/nonsense
- talk shop
* * *
I [tɔ:k]
noun

pogovor, razgovor, govorjenje, govor, govoričenje, govorica, (prazno) besedičenje, čenče; predmet pogovora; (radio) predavanje, kramljanje; način govorjenja, izražanje, jezik

the talk of the town figuratively stvar, o kateri vsi govore

full of talk — brbljav, žlobudrav

idle talk — prazno besedičenje, govoričenje

he is all talk — on samo govori (ne naredi pa nič)

she is the talk of the town — vse mesto govori o njej

there is much talk and no work — veliko je govorjenja, storjenega pa nič

those people are nothing but talk — teh ljudi so samo besede, ti ljudje samo frazarijo

it will all end in talk — iz tega ne bo nič, ostalo bo le pri besedah

to make talk — govoriti zaradi govorjenja

there is talk of his being bankrupt — govori se, da.je (on) v bankrotu

I want to have a talk with him — rad bi govoril (se pogovoril) z njim
II [tɔ:k]
intransitive verb

pogovarjati se, govoriti, kramljati; govoričiti, klepetati, čenčati: izgovarjati glasove; razpravljati; povedati svojo sodbo, svoje stališče, pojasniti; sporazumeti se; slang pametno govoriti

for the sake of talking — le zaradi pogovora, samo da govorimo

to talk big ( —ali tall) — bahavo govoriti, bahati se

to talk by signals — govoriti, sporazumevati se z znaki

to talk ill of s.o. — slabo govoriti o kom

to talk in one's sleep — govoriti v spanju

to talk nineteen to the dozen figuratively klepetati, brbljati kot raglja

to talk to the point — govoriti konkretno, ne se oddaljiti od predmeta

he is always talking — on neprestano govori

now you are talking figuratively to je pametno govorjenje; tako je prav; sedaj se bomo mogli sporazumeti

do what you will, people will talk — napravite, kar hočete (karkoli napravite), ljudje bodo vedno imeli svoje pripombe; transitive verb govoriti kaj, o čem; reči; izraziti, izpovedati

to talk a donkey's hind leg off figuratively preveč, neprestano govoriti

to talk nonsense — govoriti nesmisle

to talk turkey — odkrito, naravnost govoriti

to talk politics — govoriti o politiki

to talk rubbish — govoriti neumnosti, čvekati

to talk sense ( —ali wise) — razumno, pametno govoriti

to talk shop figuratively govoriti (le) o strokovnih, poslovnih zadevah; govoriti stvarno

to talk to o.s. — sam s seboj govoriti, imeti samogovore

to talk to s.o. — resno govoriti s kom, ošteti koga

to talk o.s. hoarse — do hripavosti govoriti

you are talking my head off figuratively govoriš toliko, da me glava boli, da mi bo glava odpadla

you are talking me silly — govoriš toliko, da me boš norega naredil

he can talk five languages — on zna (govoriti) pet jezikov

to talk through one's hat figuratively pretiravati, blefirati, širokoustiti se; govoriti nesmisle, neumnosti

to get o.s. talked about — dati govoriti o sebi

he tried to talk me into buying the horse — skušal me je pregovoriti, da bi kupil konja

to talk s.o. out of s.th. — (skušati) odvrniti koga od česa

to talk s.o. into believing s.th. — prepričati koga o čem

to talk s.o. into his grave figuratively spraviti koga v grob s svojim govorjenjem

English-Slovenian dictionary > talk
5 welcome

['welkəm] 1. adjective
(received with gladness and happiness: She will make you welcome; He is a welcome visitor at our house; The extra money was very welcome; The holiday made a welcome change.) dobrodošel
2. noun
(reception; hospitality: We were given a warm welcome.) dobrodošlica
3. verb
(to receive or greet with pleasure and gladness: We were welcomed by our hosts; She will welcome the chance to see you again.) prisrčno sprejeti; razveseliti se
4. interjection
(used to express gladness at someone's arrival: Welcome to Britain!) dobrodošel!

- welcoming
- be welcome to
- you're welcome!
* * *
I [wélkəm]
1.

noun

dobrodošlica; prisrčen sprejem, pozdrav za dobrodošlico

to bid s.o. welcome — želeti komu dobrodošlico

to find a ready welcome — biti prijazno sprejet

to give s.o. warm welcome — želeti prisrčno dobrodošlico

to wear out one's welcome colloquially biti predolgo na obisku, utruditi svoje gostitelje;

2.

adjective

dobrodošel; iskreno vabljen; ugoden, prijeten; pooblaščen (to za)

a welcome guest — dobrodošel gost

to make s.o. welcome — lepo koga sprejeti

welcome as snow in harvest — zelo nezaželen

you are welcome to my car — moj avto vam je na voljo

to be most welcome — priti kot nalašč, ravno prav

you are welcome to do it — prosim (izvolite) napraviti to, samo izvolite!

Thank you. -- (You are) welcome! — Hvala. -- prosim!, ni razloga za zahvalo!, ni za kaj!

and welcome — (ironično) če že hočete!, zaradi mene!

May I take this book? -- Take it and welcome! — Smem vzeti to knjigo? -- Kar (Le) vzemite jo!;

3.

interjection

dobrodošel!; colloquially rad!, z veseljem!

welcome home to London! — dobrodošel spet v Londonu!
II [wélkəm]
transitive verb

izreči (voščiti) dobrodošlico, pozdraviti z dobrodošlico; prisrčno pričakati, sprejeti

to welcome an opportunity — razveseliti se priložnosti

he welcomed my proposal — z veseljem je sprejel moj predlog

English-Slovenian dictionary > welcome
6 will

I [wil, wəl]
nedoločnik in velelnik manjkata; 1. in 3. os. singular will, 2. os. singular (you) will, obsolete (thou) wilt, plural will; preterite would [wud, wəd], 2. os. preterite obsolete (thou) wouldst, past participle wold [wóuld], would

I.

auxiliary verb (s sledečim nedoločnikom brez to)

1.

(za tvorbo prihodnjega časa za 2. in 3. os. singular in plural, za izražanje obljube ali namena tudi za 1. os. singular in plural): he will see very soon — bo kmalu videl

I will not come back — ne bo me (več) nazaj;

2.

hoteti, biti voljan ali pripravljen: will (would) you pass me the bread, please — mi hočete (bi mi hoteli) podati kruh, prosim?

the wound will not heal — rana se noče (ne mara) zaceliti

boys will be boys — dečki hočejo (pač) biti dečki, mladost se mora iznoreti;

3.

(v pogojnih stavkih): he would do it if he could — on bi to naredil, ko bi mogel;

4.

biti navajen, imeti navado: he will sit here for hours — ima navado ure in ure tu presedeti

she would take a short walk every day — imela je navado iti vsak dan na kratek sprehod

it would appear — kazno je;

II.

intransitive verb & transitive verb

hoteti, želeti: what will you? — kaj hočeš (želiš)?

as you will — kakor hočeš

I would it were otherwise! — hotel (želel) bi, da bi bilo drugače!

(I) would I were a bird! — hotel bi biti ptica!

I will to God! — bog daj!

I could not do it even if I would — ne bi mogel storiti tega, tudi če bi hotel
II [wil]
noun

volja, hotenje, stremljenje; izraz volje, želja, ukaz; strast; juridically oporoka, poslednja volja, testament (= last will)

at will — po volji

of one's own will — po lastni, svobodni volji, prostovoljno

with a will — rad, vneto

against one's own will — proti lastni volji

free will — svobodna volja

an iron will — železna volja

good will — dobra volja, naklonjenost, blagohotnost

will to peace — stremljenje po miru

tenant at will — zakupnik, ki mu lahko po svoji volji odpovemo

ill will — mržnja, sovraštvo

wicked will — zloba

to bear s.o. ill will — imeti slabe namene s kom

to have one's will, to exercise one's will — izsiliti, uveljaviti svojo voljo

to make one's will — napraviti (svojo) oporoko

to work one's will — uveljaviti svojo voljo, doseči svoj cilj

this is my last will and testament — to je moja poslednja volja (napis na oporoki)

where there's a will there's a way — hoteti je moči
III [wil]
1.

transitive verb 2. os. singular (you) will, obsolete (thou) willest, — 3. os. wills, obsolete willeth — [wílim], preterite in past participle willed [wild]; hoteti, določiti, odločiti; nameravati, (redko) ukazati

God wills ( —ali willeth) it — bog hoče to (tako)

he who wills success is half way to it — kdor trdno (zares) hoče uspeh, ga že na pol ima

willing and wishing are not the same — hoteti in želeti je dvoje; juridically v oporoki določiti, voliti, zapustiti

she willed her money to a hospital — svoj denar je (v oporoki) zapustila neki bolnici; vplivati na (koga), prisiliti, primorati (koga) (s hipnozo itd.)

the mesmerist wills his patient — hipnotizêr vsili pacientu svojo voljo

to will o.s. into — prisiliti se k;

2.

intransitive verb

hoteti, zahtevati, želeti, koprneti po

English-Slovenian dictionary > will

См. также в других словарях:

hotéti — hóčem nedov., hôti hotíte; hôtel hotéla; stil. čèm [tudi čǝm] čèš [tudi čǝš] čè čêmo čête čêjo, tudi čmò čtè čjò; nikalno nóčem stil. nêčem (ẹ ọ nọčem néčem) 1. izraža voljo, željo osebka a) z nedoločnikom da sam uresniči dejanje: dokler živim … Slovar slovenskega knjižnega jezika
če — vez. 1. v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka a) s povednim naklonom: nič se ti ne bo zgodilo, če boš pameten; če si lačen, ti dam kruha; če je hotel živeti, je moral delati b) s pogojnim … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žé — in žè in že prisl. (ẹ̑; ȅ) 1. izraža, da dejanje, stanje nastopi prej, kot se pričakuje: zakaj že odhajaš; menda nisi že utrujen; nisem vedel, da je že tako pozno; niso pričakovali, da si že tu / mi smo že končali, oni pa so šele začeli; tam je … Slovar slovenskega knjižnega jezika
láhek — tudi lahák hka o tudi ó prid., lážji (á ȃ á) 1. ki ima razmeroma majhno težo: lahek kamen; lahek kovček, tovor; vzdigni otroka, saj je lahek; olje je lažje od vode; lahek kot pena, pero / lahek pomladanski plašč; lahke zavese; ta obleka je lahka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zdàj — prisl. (ȁ) 1. izraža, da se dejanje zgodi v tem času, v tem trenutku: zdaj si ti na vrsti; ura je zdaj točno deset; zdaj nimam časa, pridi pozneje; prav zdaj govorijo o tebi / zdaj je vsega konec; zdaj je priložnost, da te seznanim z njo / do… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sedàj — [tudi sǝd] prisl. (ȁ) 1. izraža, da se dejanje zgodi v tem času, v tem trenutku; zdaj: sedaj ne utegnem, pridi pozneje / do sedaj je vedno molčala dozdaj; od sedaj naprej bo vse drugače odzdaj / za sedaj je glavna ovira odpravljena zazdaj; elipt … Slovar slovenskega knjižnega jezika
úm — a m, v drugem pomenu mn. stil. umóvi (ȗ) 1. sposobnost mišljenja, spoznavanja: ponesrečenčev um je prizadet; otrokov um se razvija; bistriti mladini um; meje človeškega uma; um in razum / spoznati s srcem, ne z umom / knjiž. um se mu je omračil… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drág — a o tudi ó prid., drážji (ȃ á; drugi pomen ȃ) 1. ki stane veliko denarja: to je zelo drag stroj; živež je v mestu dražji kot na deželi; knjige so preveč drage, da bi jih mogel kupovati; draga stanovanja; drago vino; drag kot žafran zelo / ta… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vrìtmepíši — tudi vrìtmepíš medm. (ȉ í) vulg. izraža veliko omalovaževanje, brezbrižnost: vritmepiši, delajte kar hočete; sam.: vsaj vritmepiši bi lahko rekel, ko je šel mimo moral bi reči kaj, pozdraviti; ves dan hodi okoli za vritmepiši zastonj … Slovar slovenskega knjižnega jezika

Словари и энциклопедии на Академике

Перевод: со всех языков на все языки

kaj še hočete

См. также в других словарях:

Поделиться ссылкой на выделенное

Словари и энциклопедии на Академике

Перевод: со всех языков на все языки

kaj še hočete

См. также в других словарях:

Поделиться ссылкой на выделенное

Прямая ссылка: